MODROSTNI ZOBJE

Imate težave z modrostnimi zobmi? Želite nasvet našega zobozdravnika?

Modrostni zobje so bili že pri naših prednikih zelo pomembni, saj so se prehranjevali s surovim mesom, oreščki, koreninami ipd. Ker niso poznali jedilnega pribora, so hrano žvečili in trgali, kar pa je zahtevalo širšo čeljust in močne končnike. Tako kot modrostni zobje je bil zelo pomemben vsak zob za preživetje v teh razmerah. Modrostni zob je eden od treh kočnikov, ki leži kot zadnji v vrsti zgoraj in spodaj, na vsaki strani. Naši predniki so imeli večjo čeljust, ki je nudila dovolj prostora za rast modrostnih zob.

Ker se je skozi tisočletja spremenil naš način prehranjevanja in nasploh življenja, so se modrostni zobje prenehali tako intenzivno razvijati, kot so se včasih, saj danes ne potrebujemo več tako močnega ugriza, ker nimamo potreb po žvečenju večjih kosov hrane. Temu primerno se je naša čeljust zmanjšala in zožila. To pomeni, da imamo zdaj manjši prostor, ki onemogoča, da bi modrostni zobje lahko nemoteno in pravilno izrastli.

Modrostni zobje in njihova rast

Modrostni zobje zrastejo v večini primerov med 18. in 25. letom starosti posameznika, od tukaj tudi izvira njihovo ime modrostni zobje. Že včasih so temu pravili, da takrat človek postane moder.

Modrostni zobje pa ne izrastejo pri vsakem človeku normalno. Nekateri imajo lahko samo spodnje, zgornje ali pa jih sploh nimajo. Pri nekaterih pa so modrostni zobje lahko vidni samo na rentgenskih posnetkih kot zasnove. Dva modrostna zoba izrasteta v zgornji čeljusti in dva v spodnji čeljusti. Modrostni zobje so zadnji zobje oziroma tretji kočniki, ki zrastejo v čeljustni votlini in jim po večini za rast že primanjkuje prostora. Zato se lahko pojavijo resne težave.
 
 

Modrosti zobje in težave pri izraščanju

Modrostni zobje izraščajo počasi, zato jih dolgo prekriva dlesen. Pri izraščanju lahko povzročijo težave, ker v čeljusti pogosto ni dovolj prostora za vseh 32 zob.

V teh primerih se lahko zgodi, da začnejo modrostni zobje pritiskati na ostale zobe in jih premikati. Tako lahko pride do nepravilne rasti ostalih zob. Modrostni zobje pa se lahko razvijejo samo znotraj dlesni in nikoli ne pogledajo na površje.

Kadar modrostni zobje ne izrastejo popolnoma, lahko povzročajo velike bolečine, kar predstavlja nevarnost akutnega vnetja – perikoronitisa, ki ga je nujno treba zdraviti.

Perikoronitis je infekcija tkiva pri ne izraslem modrostnem zobu, ki s svojo rastjo ustvarja kopičenje tkiva ob zobu, kamor se ob nepravilni higieni nabirajo bakterije. Infekcija se lahko pojavi tudi, ko so modrostni zobje še povsem pod dlesnijo.

Modrostni zobje lahko povzročijo še bolečino v čeljusti, bolečino v sinusih, pogosto bolečino v ušesih, težave in pokanje v čeljustnem sklepu. Pride lahko tudi do tvorbe cist in včasih celo tumorja pod dlesnimi.

Modrostni zobje - kako jih pravilno negovati

Kot za vse zobe je zelo pomembna preventiva tudi pri modrostnih zobeh, kar pomeni, da morajo biti modrostni zobje, kot tudi vsi ostali, skrbno očiščeni. Ker so v večini primerov modrostni zobje težko dostopni, si moramo pri ustni higieni pomagati z različnimi dodatnimi pripomočki, kot sta čopasta ščetka in ščetka z manjšo glavo. Pri mehanskem čiščenju pride prav tudi kemična podpora, ki dodatno zaščiti zobe pred zobnim plakom in posledično pred zobnim kariesom. V te namene je priporočeno uporabljati zobno kremo in ustno vodico s posebnimi zaščitnimi učinkovinami, kot je klorheksidin. Ustno vodico s klorheksidinom ni priporočljivo uporabljati vsakodnevno, saj lahko povzroči obarvanost na zobeh, ki se kaže s črnimi lisami. Priporoča se jo po posegih ali kadar je modrostni zob oziroma tkivo okoli njega vneto. Ta pomaga pri ublažitvi oteklih dlesni, ki so pogost pojav pri izraščanju modrostnih zob.

Modrostni zobje si zaslužijo dodatne pozornosti ne le, ker rastejo na težje dostopnem delu ustne votline in jih velikokrat preveč površno ščetkamo, ampak tudi zato, ker jih ob izraščanju velikokrat delno prekriva dlesen. Zato so modrostni zobje še toliko bolj dovzetni za nastanek zobnega plaka, posledično pa tudi za vnetja obzobnega tkiva in tudi nastanek kariesa.
 
 
Ko so modrostni zobje oziroma tkivo okoli njih vneti pomeni, da so se oblikovali posebni kotički ali žepki, kjer se bakterije še raje zadržujejo in postanejo nevarne. Neučinkovito čiščenje nato pripelje do verižne reakcije, ko se modrostnega zoba loti karies. To lahko privede do hude bolečine, ta pa se kasneje lahko razširi še na preostale zobe. Včasih kljub naporom dodatna nega ni dovolj, zato je treba osmice (modrostne zobe) izpuliti.

Kdaj so modrostni zobje primerni za puljenje oz. odstranitev

Če nam modrostni zobje kljub dobri ustni higieni povzročajo preglavice, se je o možnostih najbolje posvetovati z zobozdravnikom, saj je odločitev o ukrepih (morebitnem ruvanju) zelo individualna.

Najpogosteje se ukrepa v primerih, ko:

● imajo modrostni zobje neugodno lego (npr. rastejo v sosednji zob, s čimer ga lahko poškodujejo, rastejo v lice ali jezik),
● je očitno, da modrostni zobje v ustni votlini ne bodo imeli dovolj prostora za normalno rast,
● modrostni zobje povzročajo ponavljajoče se bolečine,
● se modrostni zobje oziroma tkivo okoli njih pogosto vname, ,
● se na modrostnem zobu pojavi globoki karies, ki ga je zaradi različnih okoliščin težko sanirati ali pa je že prodrl do pulpe.

Modrostni zobje in odstranitev le teh

Vsi zobje in tako tudi modrostni zobje se vedno izpulijo pod lokalno anestezijo. To pomeni, da v sluznico s pomočjo injekcije vbrizgamo anestetik, ki omrtviči tkivo in kost okrog zoba. S tem zagotovimo, da je poseg neboleč, vendar pa se še vedno čuti pritisk na zob. S posebnim instrumentom odmaknemo sluznico od zoba ter ga z vzvodom omajemo. V določenih primerih modrostni zob razpolovimo, saj tako lažje izpulimo vsako korenino posebej. Ko je zob dovolj majav, ga z vzvodom ali kleščami izvlečemo iz njegove pozicije v kosti ter po potrebi očistimo vneto tkivo, ki je ostalo na kosti. Na rano položimo sterilno gazo, katero pacient ugrizne in jo stiska še pol ure po posegu.

Kadar so modrostni zobje še v celoti zasidrani v kost ali so le delno izrasli, jih odstrani oralni kirurg. Tudi ta poseg se opravi v lokalni anesteziji. Najprej kirurg prereže in umakne sluznico, nato pa obvrta kost okrog zasidranega modrostnega zoba, ga osvobodi in z vzvodom ter kleščami odstrani. Prav tako ga lahko odstrani v enem ali več delih. Rano nato zašije, pacient ugrizne v gazo in jo zadrži v ustih približno pol ure. Šivi se večinoma odstranijo po enem tednu, lahko pa se uporabijo tudi razgradljivi šivi.
Imate težave z zobmi? Želite nasvet našega zobozdravnika? Bi želeli brezplačen zobozdravniški pregled in takojšnjo terapijo pri oralnem kirurgu? Pišite nam TUKAJ in se naročite na BREZPLAČEN pregled.

    S prijavo se strinjam s Splošnimi pogoji in se zavedam, da lahko svojo privolitev kadarkoli umaknem.